Smeti ob poti nas lahko jezijo.
Bolje pa je, da jih raje poberemo in se s tem znebimo smeti, jeze in pridobimo dodatno veselje.
Pridruži se nam v tem tednu in bodi za zgled.
Z dobrim zgledom spreminjamo sebe in svet na bolje.
Na FB objavi slikco in dodaj ključnik #svetnismet
V prvem tednu so sodelovali:
Alenka Kosmač,
Mojca Pečnik Dessardo s prijatelji, Editia Globočnik z vnukinjo,
Alenka Peteh,
Barbara Pungerčar,
Bogdan Kozina,
Metod Vodeb,
Urban Praprotnik in
zagotovo še kdo, ki pa se ni objavil na FB z #svetnismet
O smeteh tudi v oddaji RTV Slovenija: (od 1:42 naprej)
Urban Praprotnik
***
Smeti v smeti
To, da je Slovenija čista, urejena, da ni videti veliko smeti, je vedno lepo slišati od ljudi, ki so bili že marsikje. Pred dobrima dvema letoma je prišel v Ljubljano Nick Butter, Anglež, ki si je zadal za cilj, da v dveh letih prvi preteče maraton v prav vseh državah sveta. Če slučajno niste vedeli, je na svetu trenutno 196 držav. Z Jasmino naju je zaprosil, če ga spremljava na 42 kilometrskem teku po Ljubljani. Z veseljem sva bila za. Biti zraven pri takšnem podvigu za knjigo rekordov je pravi privilegij.
V ponedeljek, ob 9. uri zjutraj smo se dobili v centru Ljubljane in po poti spominov in tovarištva zaokrožili okoli mesta. Za Nickom je bilo že 111 držav in nad čem je bil posebno navdušen? Nad urejenostjo in ja tudi nad tem, da ob poti skoraj ni videl smeti.
Danes smo po tem posebnem letu strahu pred virusom postali žal tudi manj redoljubni. Vsepovsod lahko naletimo na ponošene zaščitne maske, robčke, vrečke.
Očitno smo okuženi tudi z “virusom” strahu pobiranja smeti.
Naj jih pobere nekdo drug, si mislimo. A smeti je preveč vsepovsod in nihče drug ni bolj poklican za to, da jih pobere, kot ravno mi, ki smet vidimo.
Smeti se znajdejo na tleh zaradi različnih vzrokov. V prvi vrsti seveda zaradi človeške malomarnosti. Na malomarneže pa nikakor ne moramo čakati, da se prevzgojijo in da pobirajo za seboj. Bi predolgo čakali in morda nikoli dočakali. Krivci so tudi ptice, ki iščejo hrano v smetnjaku in naredijo pravo razdejanje. Potem pa te smeti veter raznaša naokoli.
Marec je najboljši mesec za to, da očistimo naše sprehajalne poti.
Ni še veliko nizkega rastja in smeti, ki so se nabrale skozi zimo kar kličejo, da jih ne spregledamo. Zato vas pozivam, da se mi pridružite. Zadajmo si cilj, da gremo marca enkrat na teden na sprehod z vrečko za smeti in rokavicami. Najbolje je, če imamo dve vrečki, eno za papir, drugo za plastiko. Če smo dejavni na socialnih omrežjih, fotografirajmo naš ulov in to delimo z našimi prijatelji in jih tako spodbudimo, da ravnajo podobno.
Pomen tega ni le v tem, da pospravimo smeti, ampak tudi v tem, da bo vse manj novih smeti smetilo naše okolje. Poznate princip razbitega okna? Ko je na neki ulici zapuščena hiša, se je dolgo časa nihče ne dotakne. Ko pa v okno te hiše nekdo vrže kamen in razbije prvo šipo, ta razbitina potem kar kliče po novih grdobijah, ki še naprej privlačijo nove in nove.
Tako je tudi s smetmi. Več kot je smeti na tleh, več obleži novih.
Poberimo torej najprej sebe s kavča, pojdimo na sprehod in poberimo smeti. Naš svet ni smet!
Izziv meseca marca: Pojdimo enkrat tedensko na sprehod z vrečko za smeti in rokavicami. Na koncu sprehoda fotografirajmo nabran ulov in če imamo FB to objavimo s ključnikom #svetnismet
Hvaležni si bomo!
Urban Praprotnik
Comments