Ali naj zaradi obremenitev na kolena preneham teči?

Tek obremenjuje kolena in to zelo. Si upate sešteti vertikalne sile odziva podlage, ki smo jih deležni z vsakim dotikom s tlemi?


Ko pretečemo na primer 10 kilometrov, smo pri tem z eno nogo stopili na tla okoli 5.000 krat. Pri vsakem dotiku s tlemi je največja vertikalna sila reakcije podlage približno 250 % naše telesne teže. Če izračunamo skupni seštevek teh sil, pridemo do strašljive številke. Sam tehtam 75 kilogramov in sem pri vsakem dotiku s tlemi obremenjen s silo reakcije podlage okoli 180 kg * 9,8 m/s2. Če te največje sile seštejem, pridemo do dobrih 900 ton skupne obremenitve, kar je masa kar petih letal Boeing 737. In to torej zgolj v desetih kilometrih teka.




10 km teka = 5 x




V enem letu, ko pretečem okoli 2000 kilometrov, pa pomeni, da je bilo moje koleno pri tem deležno skupne obremenitve, ki je še bolj strašljiva. To je skoraj 2 milijona ton.

V termoelektrarni Šoštanj na primer v pol leta porabijo toliko premoga.




Ali naj zaradi teh obremenitev takoj preneham teči?

Sem tiste vrste človek, ki ne želi početi reči, ki mi škodijo, pa naj bodo še tako slastne, omamne, privlačne. In ja, s tekom doživljam hkrati stanje vznesenosti in utelešenosti. Tek mi pomeni veliko. Ampak, če tek škodi mojim kolenom, potem bom raje hodil.

Ampak… čakajte, saj smo pri hoji tudi obremenjeni! Res da sila pri enkratnem dotiku s tlemi ni tako zelo velika. Ko stopimo pri hoji na tla, je največja sila v velikosti naše telesne teže. A ura hoje in ura teka se razlikujeta: ko tečemo, približno polovico časa v bistvu letimo, med tem ko smo pri hoji ves čas v stiku s tlemi. Sila dotika s tlemi je torej pri teku 2 do 3-krat večja kot pri hoji, vendar traja dvakrat manj časa kot pri hoji. Ali naj zaradi teh obremenitev preneham tudi hoditi?


Primerjava sile reakcije podlage pri hoji (zgoraj) in teku (spodaj).


Trajanja dotika z eno nogo je pri hoji dobrih 6 desetink sekunde. Pri teku pa je trajanje dotika manj kot 3 desetinke.


Največja sila je pri teku večja, a traja veliko manj.







Če želimo zmanjšati obremenitve na sklepe, je najbolje, da čim več ležimo in čim manj hodimo. Pa bomo na ta način res najbolje negovali hrustanec?

Raziskave o učinkih razbremenitve na sklepni hrustanec so osvetlile nekaj, kar ljudem, ki iz kavča žugajo tekačem o nevarnostih teka na kolena, ne bo všeč.


Razbremenitev vodi v izgubljanje proteoglikanov, molekul, katerih funkcija je vezava vode v sklepnem hrustancu in s pomočjo katerih ima hrustanec ključni blažilni in mazivni učinek. Za hrustanec torej ni najbolje, da je predolgo časa razbremenjen, za njegovo optimalno delovanje so zelo pomembne primerne obremenitve.

Hoja in tek vsekakor sodita med naravne oblike gibanja in ju naša telesa, če so zdrava, dobro prenašajo. Še več, v bistvu jih prav potrebujemo, tudi zato, da imamo hrustanec v kolenih optimalno debel in prepojen.


Seveda ga lahko tudi s hojo in tekom preobremenimo in nam gibanje lahko tako tudi škodi. To se zgodi takrat, kadar prekoračimo okvirje naše trenutne telesne pripravljenosti in kadar našega telesa pri hoji in teku ne izkoriščamo na način, ki je naraven, torej takšen, za katerega smo bili skozi evolucijo ustvarjeni.


Tek ni modna muha. Modna muha je to, da večina ljudi danes ne teče.


Zato je na primer pri tekaških začetnikih tako zelo pomembno, da res počasi in postopoma povečujejo količino teka. Hitenje je pri tem žal mnogokrat obsojeno na spoznanje, da tek škodi kolenom. Rešitev nekateri iščejo v še mehkejših tekaških copatih. Morda se vam bo zdelo nelogično, ampak mehki tekaški copati, ki jih uporabljamo na napačen način, lahko vodijo do še hujših preobremenitev kolena.

Kolena nam bodo zelo hvaležna, če ne bomo tekli kar na pamet, ampak pametno. Da bomo zmerno načrtovali našo vadbo in tekli z naravno tehniko teka.

Če povzamemo: ko življenje presedimo v kavču, hrustanca res ne bomo obrabili. Vendar ga bomo dobesedno zlorabili. Kar pomeni, da ga ne bomo uporabili, za kar je bil ustvarjen. To ga bo naredilo šibkejšega, tanjšega in manj hidriranega.
Zaporedne obremenitve in razbremenitve, ki smo jih deležni pri teku in hoji, se ne seštevajo, kot da bi metali kamen na kamen in bi nastal velik kup. Ta kup kamenja bi nas pomendral ob tla. Te obremenitve se seštevajo drugače, ko kamen postavimo ob kamen in ustvarimo pot, po kateri toliko lepše stopamo skozi življenje.

Vabim vas, da pridete na spletno delavnico Tekaške poškodbe.

Na njej se bomo poškodb lotili s prepoznavanjem vzrokov in spoznavanjem, kako se jih uspešno izogibati. Če pa že pride do poškodbe, pa je zelo koristno vedeti, kako izkoristili prijeme uspešnejšega samozdravljenja. Več tu: https://www.urbanitekaci.com/poskodbe


Urban Praprotnik

845 views0 comments

©2020 by Urbani tekači. Proudly created with Wix.com