“Ogledalce, ogledalce na steni povej, kdo se dovolj giblje v deželi tej?”
V Sloveniji se nas, podobno kot v vsem razvitem svetu, velika večina žal giba premalo. Naša gibalna higiena prav lepo peša. Zaradi te pomanjkljive osebne nege, se v naše zdravje zajedajo mnoge bolezni.
Pa vendar za to ni kriva naša lastna lenoba, kot bi si lahko na prvi pogled mislili. Ampak lenoba naših prednikov.
Kako to mislim? Pomislimo: za tako razširjeno gibalno podhranjenost sta dejansko krivi lenoba in domišljija naših prednikov. Ti so namreč spodbujeni z lenobo in opremljeni z domišljijo ustvarjali inovacije. Korak za korakom in iz generacije v generacijo so uspeli najti rešitve, kako se lahko nekdo drug ali nekaj drugega giblje namesto nas.
Danes lahko velik del življenja živimo kar virtualno. V varnem zavetju doma smo na zaslonu priča akciji kateregakoli izbranega žanra. Če si želimo športa le pritisnemo na ustrezen gumb in že smo na primer na dirki po Franciji, kjer zmaguje naš junak. S pomočjo te naše domišljije se tako močno vživimo v kolesarja, da imamo občutek, da mi pritiskamo na pedala in se na vso moč trudimo ubraniti prednost v zaključnem kronometru. Ker nam to ni uspelo, smo čisto potrti. S pomočjo domišljije smo se tako močno usedli na sedež kolesa našega junaka, da se nismo mogli primerno veseliti neverjetne dvojne slovenske zmage na največji kolesarski dirki na svetu! Še Primož je znal bolje prenesti “poraz”, če seveda sploh lahko tako rečemo drugemu mestu na tako veličastni tekmi.
Prav lepo je, da gojimo domišljijo, ni pa dobro, da živimo le v njej. Naučimo se torej tudi ugasniti zaslon in odpreti vrata. Stopimo ven, ven v naravo in se razživimo s celim telesom.
Danes nismo leni bolj kot so bili naši predniki generacije nazaj. V paleolitskem času so menda ljudje počivali večino dneva. A so se morali med dve in štiri ure vsak dan tudi precej dobro razgibati, da so nabrali in ulovili hrano. Skozi čas pa so postajali vse ustvarjalnejši in so lahko z manj lastnega napora pridelali več hrane.
Danes nam ne manjka hrane, zelo pa nam manjka rednega gibanja. To je za homo sapiensa nova resničnost. Zato usmerimo našo ustvarjalnost v oblikovanje sveta, ki nam bo ponujala več priložnosti za gibanje, ne pa za pasivnost. Naj ne bo Slovenija le dežela vrhunskih športnikov, ampak dežela razgibanih ljudi. Negujmo kulturo gibanja, da bomo bolje živeli. Ogledalce na steni nam bo zrcalilo preširnejši nasmeh.
Gibalna ideja:
Če radi berete knjige, vam priporočam, da jih tudi poslušate. Med hojo ali tekom nam pozornost veliko manj bega, imamo svoj mir in se ne samo miselno ampak tudi gibalno nahranimo. Kar nekaj slovenskih zvočnih knjig je na spletu, odlične pa so tudi številne zvočne oddaje oziroma podcasti.
Urban Praprotnik
Članek je bil objavljen v Oni.
Comments