Če želimo z največjo verjetnostjo preživeti naslednji dve uri, ne pojdimo teč.

Če želimo preživeti in bolje živeti še naslednjih dvajset let,

pa storite prav to.

Urban Praprotnik

Na prvi pogled se zdi, da si prvi in drugi stavek nasprotujeta. V resnici sta oba pravilna. Med tekom je tveganje za srčni zaplet res nekoliko večje kot med sedenjem na kavču. In vendar ljudje, ki redno tečejo, v povprečju živijo dlje.

Ta paradoks je pred nekaj dnevi dobil zelo konkreten obraz. Srečal sem športnega prijatelja. Oba sva že presegla petdeseto leto, oba sva športnika po duši in telesu. Bil je nekoliko bolj suh in bled, kot sem ga bil vajen. »Kako pa kaj forma?« sem ga vprašal, saj se tako tekači radi malo »potipamo«. Nasmehnil se je in mirno odgovoril: »Zdaj že precej bolje. Odkar imam novo srce.« Za trenutek sem obstal brez besed.

Foto: Tek 4 srčnih mož v Bohinju

Poznal sem ga kot človeka, ki je živel zdravo. Redno se je gibal, skrbel za prehrano, ni kadil, šport je bil del njegovega vsakdana. Pa vendar je njegovo srce zbolelo do te mere, da je potreboval presaditev. Njegova zgodba me je spomnila na nekaj pomembnega.

Zdrav življenjski slog ni garancija, da ne bomo nikoli zboleli. Je pa najboljša naložba v zdravje, kar jih poznamo. Na marsikaj lahko vplivamo – koliko se gibamo, kako spimo, kaj jemo, kako obvladujemo stres. Nekaterih stvari pa žal ne moremo izbrati. Prirojene bolezni, naključja in še marsikaj drugega lahko odločijo drugače, kot bi si želeli. Prav zato bi moral biti poleg gibanja del zdravega življenjskega sloga tudi občasni preventivni zdravstveni pregled.

Na pregled gremo predvsem zato, da preverimo, ali je z našim zdravjem res vse v redu. Če pa odkrijemo kaj nepričakovanega, je veliko bolje, da to izvemo prej kot prepozno.

Športniki pogosto mislimo – in priznam, tudi sam sem med njimi –, da smo zaradi rednega gibanja skoraj izvzeti iz zdravstvenih težav. V tem je veliko resnice, vendar ne vsa.

Foto: Tek 4 srčnih mož v Bohinju

Telesni napor od telesa zahteva več kot počitek. Je preizkus njegove zmogljivosti. Večina ljudi ga prestane brez težav, pri redkih pa prav med naporom pride na dan težava, ki bi sicer še dolgo ostala skrita.

Če bi želeli čim varneje preživeti naslednji dve uri, bi bilo verjetno najbolje, da ne bi šli teč. Sedli bi v naslanjač, prižgali televizijo in počakali. Med intenzivnim naporom je namreč tveganje za srčni zaplet res nekoliko večje kot med mirovanjem.

Toda življenje ni dolgo dve uri. Kaj pa, če vprašanje postavimo drugače? Kaj je najboljša odločitev za naslednjih dvajset ali trideset let? Takrat odgovor postane povsem drugačen. Kratkoročno je naslanjač nekoliko varnejši. Dolgoročno pa je ena najslabših odločitev, ki jih lahko sprejmemo.

Paradoks gibanja je prav v tem, da za kratek čas nekoliko poveča tveganje, dolgoročno pa naše telo naredi odpornejše. Zmanjšuje kronično vnetje, pomaga uravnavati krvni sladkor in ohranja žile bolj zdrave. Prav zato skozi leta pomembno zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja.

Foto: Brijuni maraton

To je pomembno, saj bolezni srca in ožilja tudi v Sloveniji vsako leto povzročijo več kot tretjino vseh smrti. Toda tudi redna telesna dejavnost ni zagotovilo, da bomo vsem boleznim ušli. Prav zato so preventivni pregledi smiselni tudi za ljudi, ki se redno gibajo in se počutijo zdrave.

Ko govorimo o preventivnih športnih pregledih je zanimiva izkušnja Italije. Že v začetku osemdesetih let so uvedli obvezne preventivne preglede za mlade tekmovalne športnike. Po več kot dveh desetletjih spremljanja so raziskovalci ugotovili, da se je pojavnost nenadne srčne smrti med mladimi tekmovalnimi športniki zmanjšala za približno 89 odstotkov (1). Gre za eno najodmevnejših raziskav v zgodovini športne medicine.

Pri mlajših športnikih so v ospredju predvsem prirojene bolezni srca. Po štiridesetem oziroma petdesetem letu pa postanejo pomembnejši drugi dejavniki: visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma in ateroskleroza oziroma zoženje koronarnih arterij.

Foto: Brijuni maraton

Podobno sporočilo prihaja tudi iz raziskav pri odraslih rekreativnih športnikih. V Kanadi so pregledali skoraj 800 rekreativnih športnikov, starejših od 35 let (2). Pri približno vsakem osmem so odkrili pomembno srčno-žilno bolezen, pri desetih pa celo izrazito zožitev koronarnih arterij, čeprav pred pregledom niso imeli nobenih opozorilnih simptomov. Trenirali so, tekmovali in se počutili povsem zdrave. Dobra telesna pripravljenost torej ni razlog, da preventivni pregled preskočimo, ampak razlog več, da ga opravimo. Saj naš cilj ni le preteči maraton, ampak ostati zdrav še dolgo po njem.

Marsikateri rekreativni tekač brez težav preteče maraton, hkrati pa sploh ne ve, da ima izrazito povišan krvni tlak ali pomembno zožene srčne žile. Prav zato je po petdesetem letu smiselno občasno opraviti temeljit preventivni pregled, še posebej, če načrtujemo zahtevnejše športne izzive.

Zanimivo je, da nekateri maratoni, predvsem v Italiji, od udeležencev zahtevajo zdravniško potrdilo. Nekateri tekači v tem vidijo nepotrebno birokracijo. Sam na to gledam nekoliko drugače. Če nas prijava na maraton spodbudi, da po dolgem času opravimo preventivni pregled, je to lahko ena njegovih največjih koristi. Ne zato, ker bi bil maraton posebej nevaren, ampak zato, ker nas spodbudi, da preverimo, ali je z našim zdravjem res vse v redu.

Foto: Brijuni maraton

Na prvi pogled se sliši nelogično, vendar je res. Če bi moral izbirati, kje bi doživel resen srčni zaplet, bi bilo organizirano tekmovanje verjetno med varnejšimi kraji. Na večjih tekih so vzdolž proge razporejene zdravniške ekipe, reševalci, avtomatski zunanji defibrilatorji (AED) in mobilne zdravstvene ekipe, ki lahko v primeru srčnega zastoja ukrepajo v nekaj minutah. To bistveno poveča možnosti preživetja. Veliko bolj ranljiv je tekač, ki sam teče po gozdni ali makadamski poti, kjer lahko do prihoda prve pomoči mine precej več časa.

Seveda to ne pomeni, da je maraton brez tveganja. Ravno nasprotno. Če pa nas priprava nanj spodbudi, da opravimo preventivni pregled, je že pred štartnim strelom naredil nekaj dobrega. Na pregled ne gremo zato, da bi dobili dovoljenje za tekmo, ampak zato, da preverimo, ali je z našim zdravjem res vse v redu. Če pa odkrije kaj nepričakovanega, je veliko bolje, da to izvemo prej kot prepozno.

Športniki svoje telo običajno poznamo zelo dobro. Prav zato pogosto prvi opazimo drobne spremembe, ki jih drugi morda sploh ne bi zaznali.

Prav to se je zgodilo športnemu prijatelju, s katerim sem začel ta članek. Med enim od treningov je začutil, da nekaj ni več tako, kot bi moralo biti. Pojavila se je nenavadna bolečina v prsnem košu, noge pa ga niso več ubogale kot običajno. Bil je neobičajno šibak. Poznal je svoje telo in vedel je, da to ni običajna utrujenost. Šel je na pregled. Preiskave so pokazale resno bolezen srca. Sledilo je zdravljenje, na koncu pa presaditev srca. Danes znova kolesari, počasi se vrača k teku. Znova se giblje. Znova se veseli življenja.

Foto: Brijuni maraton

Zdrav življenjski slog ni vsemogočen. Njegove bolezni zdrav življenjski slog najverjetneje ni mogel preprečiti. Lahko pa domnevamo, da mu je pomagal na dva pomembna načina: ker je svoje telo dobro poznal, je spremembo hitro opazil. In ker je bil telesno dobro pripravljen, je tudi zahtevno zdravljenje verjetno lažje prestal.

Športniki radi merimo kilometre, tempo, srčni utrip in višinske metre. Morda bi morali občasno izmeriti še nekaj drugega – koliko časa je minilo od zadnjega preventivnega pregleda. Če lahko brez pomisleka vložimo nekaj sto evrov v tekaške copate, športno uro ali štartnino, potem je pametno nekaj časa in pozornosti nameniti tudi organu, zaradi katerega lahko tečemo – in predvsem živimo. Srce nam vsak dan podari približno sto tisoč utripov. Zasluži si, da mu prisluhnemo.

Preventivni pregled ni izraz nezaupanja v svoje telo. Je izraz odgovornosti do njega. Če nas prijava na maraton spodbudi, da opravimo pregled in bolje poskrbimo za svoje zdravje, potem njegova največja vrednost morda ni ciljna medalja. Morda so to leta kakovostnega življenja, ki nam jih pomaga ohraniti.

Če vas je ta članek spodbudil k razmisleku, naj bo naslednji korak preprost – naročite se na preventivni športni pregled.

Foto: Tek 4 srčnih mož v Bohinju

Sam za to priporočam Inštitut za medicino in šport. Če jim ob naročilu poveste, da ste član oziroma spremljevalec Urbanih tekačev, boste deležni tudi posebnega popusta.

IMŠ – Inštitut za medicino in šport

Cesta na Poljane 24, 1210 Ljubljana – Šentvid

Telefon: +386 30 603 545

E-pošta: info@sportnamedicina.si

Spletna stran: www.i-ms.si

Vir:

1. Corrado D, Basso C, Pavei A, Michieli P, Schiavon M, Thiene G. Trends in Sudden Cardiovascular Death in Young Competitive Athletes After Implementation of a Preparticipation Screening Program. JAMA. 2006;296(13):1593–1601. doi:10.1001/jama.296.13.1593.

2. Morrison BN, et al. Assessment of cardiovascular risk and preparticipation screening protocols in masters athletes: The Masters Athlete Screening Study (MASS): A cross-sectional study. BMJ Open Sport & Exercise Medicine. 2018;4:e000370.