Redno in dovolj intenzivno gibanje ima izjemno velik pomen na biološki, pa tudi čustveni, miselni in družabni razvoj in nego vsakega od nas.
Otroško obdobje pa je razvojno najbolj intenzivno, zato je prekinitev običajnega življenja, ki smo ji priča zdaj, prav zaradi tega toliko bolj problematična tudi na dolgi rok.
Gre za zastoj gibalnega, telesnega, čustvenega, miselnega, družabnega razvoja otrok. Sicer pa, saj vemo, kako se počutimo tudi odrasli, če ostanemo v pižami in v stanovanju čez cel dan in še huje, če to nadaljujemo iz dneva v dan. Počutimo se cunjasto.
Dobro počutje temelji na naši trdnosti, odločnosti, ki pa jo krepimo ravno s tem, da se ne samo miselno, ampak tudi telesno obremenimo, utrdimo.
Že pred epidemijo je bilo splošno stanje razgibanosti naših otrok precej slabo. Naša družba se nekako deli na gibalno visoko uspešne, na srednje in na nizko uspešne.
Zanimivost pomladnega zaprtja, ki so jo odkrili s testiranjem, je bila, da so gibalno najbolj nazadovali spretnejši otroci. Tisti gibalno manj uspešni so nazadovali manj. Kako to? Na njih zaprtje torej ni zelo vplivalo, ker so očitno že pred epidemijo živeli po nareku: “Ostani raje doma”.
Otroško obdobje je razvojno naj intenzivnejše, zato ima motnja v razvoju toliko daljnoročnejše posledice. To je en vidik.
Na srečo pa obstaja tudi drugi vidik, ta je, da je lastnost mladosti prav najboljša prilagodljivost, odzivnost. Zato je pričakovati, da se bodo lahko veliko hitreje pobrali in z veseljem gibali in družili. Kajti gibanja ne moremo dolgoročno ločiti od druženja. Druženje je namreč ena od temeljnih spodbud za gibanje današnjega človeka.
Tretji vidik, ki pa je problematičen, je v tem, da otrokom predvsem pa mladostnikom trenutna lenobnost lahko zleze tako zelo pod kožo, da se bodo z veliko večjo težavo ponovno lotili gibalnih aktivnosti - vadb. Zato je smiselno, da starši, prav zdaj, čim več pozornosti namenimo gibalni vzgoji naših otrok.
Kako spodbujati otroke, mladostnike?
Da smo jim preprosto ali težko, kakor za koga, a za vsakega dobro, dober zgled. Da na primer ustvarimo navado rednih sprehodov, odkrivanj novih poti v gozdu, da z navdušenjem uživamo v svobodi gibanja. Da se pogovarjamo o tem, kako bo lepo in pomembno, da bodo, ko bodo lahko, spet nadaljevali s športnimi vadbami in prostimi igrami z vrstniki. In da bodo vse to res dobro izkoristili.
Svoboda ni prava, plemenita svoboda, če je ne znamo dobro in v dobrobit izkoristiti.
Urban Praprotnik