Kako lahko ena preprosta stvar vpliva na številne vidike našega zdravja?
Eno zdravilo za eno bolezen. Na takšen način se je tradicionalno gledalo na farmakološka zdravila. V zadnjem času pa ugotavljajo, da lahko posamezno zdravilo, ki je bilo razvito s ciljem, da zdravi posamezno bolezen, pomaga reševati tudi nekatere druge. Na primer, naknadno so ugotovili, da določeno zdravilo za zdravljenje visokega krvnega tlaka lahko zdravi tudi erektilno disfunkcijo. Odkrili so že več kot tisoč takšnih zdravil, ki potencialno zdravijo še kakšno drugo bolezen.
Obstaja pa eno “zdravilo”, ki dokazano zmanjšuje verjetnost za nastanek številnih težav, ki se lahko pojavijo našim stopalnim kostem pa vse gor po telesu do vključno možganom.
To “zdravilo” sploh ni zdravilo, ampak je neke vrste sestavni del delovanja našega telesa, ki ga potrebujemo, da sploh delujemo na evolucijsko zelo premišljen, izpiljen način.
Ta “učinkovina”, ki se zdi prav čudežna in v veliki meri nenadomestljiva, je gibanje. Zato ga je zelo pametno redno in v dovolšnji meri dodajati našemu vsakdanjemu življenju. Zakaj? Naša telesa delujejo varčno in se prilagajajo potrebam, ki jim lahko rečemo življenjski slog. Na primer: četudi imamo dovolj kalcija, vitamina D in beljakovin ter dobro hormonsko sliko, kar je vse pomembno za naše kosti, se te, če jih dlje časa ne obremenjujemo, redčijo in izgubljajo čvrstost. Prav tako slabijo mišice, če jih ne obremenjujemo. Ja, če ne uporabljamo – izgubljamo! Tudi plasti vezivnih tkiv, za katere je pomembno, da lepo drsijo med seboj, se pri zmanjšanju gibanja med seboj trdneje povežejo, kar zmanjša našo gibkost. Človek dobi občutek, da je zakrnel.
To, da gibanje vpliva na naš gibalni aparat, je precej razumljivo. Ampak tu se njegovi učinki sploh ne končajo.
Ugotovili so, da gibanje zmanjšuje pojavnost kroničnih vnetij, ki so kriva za mnoge zdravstvene zaplete, od srčno-žilnih in sladkorne bolezni, določenih oblik raka in nevrodegenerativnih bolezni. Gibanje zmanjšuje nealkoholno zamaščenost jeter, povečuje zmožnost možganov, da se bolje učimo, bolje počutimo in zmanjšuje verjetnost za razvoj demence. Vsi ti in še drugi učinki pa so žal še vedno nekoliko zaviti v tančice naše nevednosti, površnosti in odlašanja.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je lansko leto naredila korak naprej in objavila nova priporočila glede gibanja. Tista iz leta 2010 je nadgradila s še večjim poudarkom na gibanju in dvignila zelo zaželene količine tedenskega gibanja iz 150 na 300 minut na teden. Pri tem pa je poudarila tudi pomen intenzivnejših obremenitev. Prvič so v priporočilih WHO vključena tudi priporočila za nosečnice, mame po porodu, ljudi s kroničnimi boleznimi in omejitvami. Za prav vse se priporoča, da se gibamo in če je le mogoče, da se gibamo živahno.
Pogosto rečemo, da nimamo časa, da bi šli nekam peš. Pa vendar je to, da vsakodnevno hodimo pol do ene ure ni prav nobena izguba časa. Obratno. S časom, ki smo ga namenili gibanju, pridobimo dodaten čas našega zdravja.
Urban Praprotnik
Članek je bil objavljen v Delovi prilogi Ona.